Omemba: Marinka Štern

»Dejstvo je, da je treba imeti pripravljenih in v delu ogromno stvari, če nočeš posneti samo enega filma vsakih deset let.«

»Pogosto komentirajo, da je zanje sedenje v maski kot nekakšna psihoterapija – in zato smo hoteli na kamero ujeti ravno ta proces ličenja in urejanja pričesk, čas, ko lahko klepetamo, one pa se počutijo suvereno.«

»Stereotip, da so igralci dive, je skrajno nepošten.«

»Moja izkušnja z igralci na splošno je, da so izjemno profesionalni.«

»Cilj je bil, z vsako igralko posneti isti prizor – čeprav sva se z Žigo bala, da nama morda ne bo uspelo z vsemi.«

»Zdi se mi, da se vsaj na podzavestni ravni morda res malo bolj nagibamo k igralcem – pa čeprav nimam empiričnih podatkov o tem.«

»Največja magija je bilo to, da je bilo na koncu vse narejeno.«

»Kar se zgodi pred kamero, to uporabiš.«

»Po koroni je počasi vse potihnilo. Zdaj me pa pokličejo takole, za kakšen dan. Pa rada pridem, veste - za en dan.«

»Zdi se mi, da se vsaj na podzavestni ravni morda res malo bolj nagibamo k igralcem.«

»Trk med tako različnima skupinama, kot so plesalci sodobnega plesa in brezdomci, označuje zapleten problem.«

»Prešernov dan, ki je zaživel kot praznik vseslovenske enotnosti, slavi dosežke slovenske umetnosti.«

»Je od vesel'ga časa teklo leto.«

»Pevcu.«

»Ena najčistejših in naravnih izpovedi, kar jih je dalo človeško srce.«

»Ta dan se v Kranj zgrinja cela Slovenija. Vse potijo vodijo in vabijo v Kranj.«

»Slovenija je ena redkih držav, ki na takšen način časti svojo književnost, svojega največjega moža besede, Franceta Prešerna.«

»Ko sem se odločal o tem, koga naj dam na zid kot temeljno identiteto, podobo naše države, sem se odločil zanj zelo hitro.«

»Nam ljubezni do gledališča ne more vzeti nihče, ampak prav nihče.«

»In ko pomislim, da se nekje v zapuščeni železniški dvorani 140 ljudi zahvaljuje za pravkar doživeto, začutim moč svojega poklica, ki hrani počasi izzvenevajočo človečnost.«

»Težko je igrati pred polprazno dvorano. Hvala, ker hodite v gledališče.«

»V predstavi govorimo različne jezike in ljudi ne delimo na Slovence in Neslovence.«

»O gledališčnikih ne berete na naslovnicah, pa bi morali.«

»Interes za gledališče je velik in skupnost ga potrebuje.«

»Če je v gledališču avditorij oddaljen, je treba govoriti glasneje, več si lahko privoščiš od daleč. Jaz pa hlepim po gledališki intimi.«

»Vendar pa sem bila Mladinskemu zelo zvesta, drugje sem igrala samo, kadar sem imela čas za to. Nikoli nisem delala dveh predstav hkrati.«

»To je bila zame najzahtevnejša in prelomna vloga, ker je bilo to prav leta 1999, ko sem čutila, da se vzorci ponavljajo.«

»Največjo bližino sem imela s Pio, eno od treh osamljenih žensk v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magellija.«

»Na to vlogo sem čakala 30 let.«

»Vsi so me spraševali, kdo je ta, ki igra trapasto mamo!«